Snow line

KLIK



Božiček raztura. Pa ne mislit, da je lahka igrca ;)

Glede prejšne objave...

Glede prejšnega posta, ki sem ga JA, IZBRISALA!:
Da ne bo spet kakšne pomote glede mojega izražanja
in mojih for(ki jih očitno vsi ne razumete), sem izbrisala
objavo, ker ne želim nobenih žaljivk in grdih besed pod
komentarji, kot so bili prejšni. Res se mi zdi, da sem naredila
veliko napako in se vsem opravičujem, če sem jih prizadela.
Res nimam moči za prepire, ker me šola že preveč izčrpa
in imam pred sabo le še počitnice in dolge spance. Vse kar hočem
je, da se med seboj razumemo in se mamo fajn. Če vam/ti pa
še grem na živce, pa pač ne morem pomagat in mi povej:
Ana, s teboj se nočem pogovarjat(iz nevemkakšnega razloga).
Bom razumela ;)

Lep pozdrav! :)

Še ena nepomembna v ta novi šoli

Pa sem se le lahko spravla pisat. Torej, 4. september.
Verjetno bi morala pisati, kako imam super fajn sošolce
in sošolke, kako nič ne pogrešam bivših, in kako je
gimnazija(če odmisliš učenje), lušna stvarca. Pa bom
pojasnila stvari, gledane z mojega vidika. Zjutraj se
zbudim ob 06.00, da se uredim in ujamem avtobus.
Vsako uro, se vsaj za minuto zamislim: pa sej ni res, da
sem že v gimnaziji. Kaj pa počitnce? Kje sploh sem? Kaj tle
delam? Vsako hudičevo uro. Zjutraj, ob 7-ih, težim naglas,
kdaj bo avtobus za domov. Kdaj bo ura pol treh, ko moj
bus štarta. Priznam, strah, ki sem ga imela ŽE dva tedna pred
prvim dnevom je bil odveč. Dobila sem dva, mogoče tri F-je,
ki pa so se še pred odhodom domov zbrisali. Seveda, za fazane
je "značilno", da imajo takoj prvi teden krilca, in se delajo nekaj
več. Pozor. Ne vsi! Jaz že ne spadam pod to skupino. Vedno gledam
ljudi od pete do glave. Tokrat, na tej šoli ne. Nekako, ponižno gledam
dol, vse noge, in se ne upam, pogledati v obraz, ker me je sram, mi
je neprijetno. Enostavno, nova sem na šoli, je ne poznam, ne poznam
veliko obrazov in imam občutek, da jih ena tretjina ne mara nas
fazanov. Nisem kriva, da sem, tudi oni so bili enkrat v istem položaju,
kot mi vsi. Sem 1.c. Ja, še glede tega razreda. Povedano po resnici
bi bila raje 1.b! Vedno so bili tam lušni, simpatični fantje in dekleta.
Tu, ni noben(razen Katja), ki bi imel enak pogled na svet, ki bi se vsaj
ujemala 50%. Je rekel razrednik, da se ponavadi spoprijateljiš s katero
punco/fantom, s katero si si potem "nov" najboljši prijatelj. Tega, še
zaenkrat ne verjamem, da bi se zgodilo meni. Okej, prvi teden sem na
šoli. Kaj hočem? Imela sem prevelika pričakovanja in se niso izpolnila.
Gimnazijo sem si predstavljala takole: v razredu se pogovarjamo o sebi,
da se še bolj spoznamo, da ima vsaj nekdo v razredu malo žilice za lepo
oblačenje, da bom komaj čakala nasljedni šolski dan, medtem ko čakam
na avtobus, grem na pijačo, kavo, spoznam nove fante, punce iz
drugih razredov.... Tega ni. Ker me noben ne pozna. Sej mam samo
rdeče očala, pa neke sfrčkane lase, zelene all-starke in to je to. (O
lepoti pa ne bi zdej, ker bi spet romal komentarji, kak jes nisem grda,
bla, bla...) Da pojasnim z parimi besedami: gimnazija te zdela psihično
in fizično. Ni potrebno, da ne nekdo umre, da bi dobila sive lase,
gimnazija mi jih bo prnesla. Pogrešam bivše sošolce in še vedno mi je
najlepše, ko z njimi jem malco in se pokažem takšno kakšna sem: sekundo
ne mirna, z glupimi izjavami, skačem naokoli in lubčkam vse, jih božam,
povem nekaj smešnega in vsi se lahko norčujejo z mene, če sem največja
v razredu.

"True friends"

Veš tisti pregovor, da lahko svoje zares dobre prijatelje prešteješ
na prste? Do danes tega nisem verjela. Zdej sem pa spoznala, da
je to resnica. V osnovni šoli smo si obljubljale, kako se bomo
med počitnicami velikokrat dobile, da se bomo klicale, šle
na pijačo, pico, v Čateške... Ampak, čakaj malo. Ne morem jaz
vedno klicati. V njihovi družbi se počutim odrinjeno, čeprav se
zaenkrat še nismo nikoli skregale, niti ene sporne besede nismo rekle med
seboj. Imam občutek, da me večina noče med seboj. Da bo bolj jasno:
Recimo, včeraj, ko je bil sprejem Primoža Kozmusa(sploh nisem vedla,
da je, dokler nisem prebrala v časopisu), bi šla z veseljem tam. Malo zabave
ne škodi. Ampak, naj grem sama? Noben me z namenom ne pokliče, hej
Ana, greš z nami? Noben! One se zmenjo, da grejo, in ko šlivi Ano.
Tega prave prijateljice nikol ne bi nardile. In to ni blo prvič. Sama sem pri
sebi rekla, da če se to še zgodi enkrat(kot se je v čateškah), ne bom več
tarnala, in se sprjaznla, da jim ni do mene. Evo ga, sprjaznla sem se, in mam
3 prave prijateljice, ki jim vse zaupam, in vem, da tega ne bi nikol nardile.
Jes sem tut še mlada in mi je do zabave. Zdej je pršlo, že tak daleč, da me
doma ate sili, daje mi denar, prosi me, naj grem ven, na pico, v gostilno, samo
da me ne vidi noter pred TV-jem. In ne da ne morem, nočem. Res, zadnje
čase je vse v dreki! Vse!

New look

Končno sem se odločila, da zamenjam stil mojega
bloga. Ni velika sprememba, barva v ozadju je podobna,
kor prejšna, samo slikca je zamenjana- muffin, zaradi
katerga, posežem po špajzi in vseh predalih, da se dokopljem
čokolade ali kaj sladkega. Malo sveže prenove ne škodi, ne?


(slika: pa sem skor pala na drek :D - Hvala Nadja)

Only for you, Lea

10. avgust. Tale datum mi recimo, da kar nekaj pomeni, ker
se je na ta dan rodila moja prijateljica Lea. Najboljša prijateljica
iz otroštva. Skupaj smo hodile na morje z družinami, imeli smo
kar nekaj časa "fazo", ko smo šli k njim na obisk(odaljeni so bili
100m), bili tam dve ure, eno uro doma, potem oni k nam. Bili pri nas
dve ure, in kartali enko dolgo v noč. To je bila maratonska enka :D
Ko smo imele muhe enodnevnice, smo jih imele skupaj, ko si se odločla,
da boš postala nuna :D, se nisem strinjala, ker si prelepa, da bi napravla
takšno neumnost. Pa sej si bla še čist mala. Zdej pa ti mene ne podpiraš,
da bi jaz postala nuna. (Vse se vrača :P) Skupaj smo vedno tičale, se smejale,
protestirale proti goloti v javnosti, hodle peš v šolo skupaj ogovarjamo,
hujšamo, žeremo do nezavesti...

Tole je pa zdej samo za Leo.

In vse to kar sem naštevala, mi je tak lepo. Obožujem te. Tvoj stil, tvoje
telo, obraz, tvoje vse. Ker te mam preprosto rada. In nikol ne bi rada, da
se to končna. Ker vem, da nikol ne bo več tak lepo, kot nam je blo do zdej.
Ti si stara 16, js septembra 15. Bi rekli naši ateti: joj, ko ste že vlke dečve. :D
Letos si končala 1. letnik, in to leto po resnici ni bilo najlepše za mene.
Bilo je veliko novih stvari, ne preveč pozitivnih, in mela sem občutek, da
smo se odtujile, da ti ni več do mene. Pa sem spoznala, da je srednja šola
nove okolje, nova šola, novi prijatelji, novo vse. Ne morem te met samno za sebe.
Pa te hočem. In nočem imet novih prjatlc, ker mam tebe. Pa če se bom skregala
z celim svetom, vem da bom mela tebe. Nočem se spremenit letos v gimnaziji.
Hočem, da smo obe enake, kot prej, in da si pripovedujemo zgodbe o fantih, ki
sem ga srečala, oblečenga v belo majco brez rokavov, belimi hlačam, japanke
kopitarna, hočem, da se ob tem še vedno smejimo in pogovarjamo o leeeepih
fantih in jih razvrščamo v naše lestvice lepote. Ker to je preprosto najlepše
na svetu!!! In to samo s teboj. Ti si edina moja prijateljica, ki poznaš moje
največje skrivnosti, in samo tebi lahko pokažem, če imam zamazan nos, in
te vprašam, če smrdim. Tega ne bi zamenjala, niti, če mi ponudiš 10000000000000
miljonov :D :D

To sliko sem dala, ker je smešna, tak ko medve skupi :*

7 things I love

1. FAMILIJA/PRIJATELJI

Recimo, da spadajo pod isti koš. Imam jih rada, so ob meni,
mi svetujejo in pomagajo. Mislim, da imam kul družino(no,
to mnenje je trenutno). Vem, da mi prijatelji in družina
velikokrat zatiskajo oči in nakladajo, da mam popolno telo,
super obraz, lepo majčko, a vbistvu vsi vemo, da ni tako.
Vseeno, jim oproščam :) in so še vedno na prvem mestu.

2. MODA/ŠOPING


Katera punca-ženska tega nima rada? No, okej, so ene ko
se oblačjo na holjadri. Sama se poskušam oblačit modno,
pa čeprav mi ni všeč neka modna smernica, jo nosim, ker
je moderno! Rada imam nakup nakita, oblekc, cunjic,
pri oblačenju pa sem slaba. En kos majice traja v moji
kabini 15 minut. Pa tudi, sem prevelika, da bi se vidla
v celem ogledalu :)

3. HRANA

So ljudje zasvojeni z drogami, cigareti, tabletami, alkohom,
in smo ludje zasvojeni z hrano. Jes 10 krat na dan,
prave količine kosila in ostalih obrokov ne poznam, ker
vedno jem, dokler mi ni slabo. Zadnje čase ne več. In zelo
trpim. Tako kot alko-odvisnik brez alkohola, trpim brez hrane.
Ugotovila sem, če bi jedla, kolikor bi me bilo volja, bi se pošteno
zredila. Zato se stalno revica:) v družbi pogovarjam, ker jo sanjam,
ker jo hočem imeti ob sebi 24h. Zato sem tudi stalno na dieti.
Ni glupo? Pri 14 letih na dieti. Meni je to absurd. Dokler si mlad,
treba jest, da bomo zrsatli. No, upam da jes več ne bom rasla. :D

4. OGOVARJANJE

Mogoče se zdi nesramno, ampak brez tega ne gre. Ogovorim vsakega
človeka, pa če ima lepe hlače ali grde. Govorim, kot navita, to je
moja značilnost že od malega. Odgovarjam tut na veliko. Ampak
ogovarjanje je moj hobi. Sem pač taka!

5. MTV



Moj najljubši program. Skupa z Zalo gledamo tud po pet ur na dan.
Je vedno nažgan, namesto radia. Tam izvem nove novičke, sveže
muzike in vidim nove obraze. Zraven tud zaplešem(ko sem sama doma:D),
jo zapojem in po dolgem in širokem ležim na kavču.

6. KOFE



Recimo, da morem spiti eno šalico na dan. Dobre kave, črne kave.
Nimam rada tiste brezkofeinske kave. Kakova kava je to? Všeč
mi je njena aroma in samo pitje ob klepetu.

7. VAGA

Vem, grda navada. Vsako jutro se stehtam in preverim stanje mojega
telesa. Naša vaga doma je delno razbita, ker ko se nočem soočit z
resnico da sem se zredila je zgaga v vagi, da je pokvarjena in dobi
po zadnji :D Ampak ej, js samo skrbim, da bom v formi. :D